dr.???Darja Zviršek
...zdaj samo zanima me koliko je stara, če se 20 let ukvarja z nasiljem v družini 20 let in ne more več (zanima me koliko moških je obravnavala, ki so bili deležni nasilja v družini in statistika-raziskovalka!!!!), 20 let z ločitvami, ki nobenega ne zanimajo več (mogoče no nje nas pa še kako), 10-15 let z očetovsko problematiko je dobro poštudirala ( verjamem ja zato pa imamo vse pravice kot matere po ločitvah in 10-15 000 očetov brez stikov z otroci ali z minimalnimi ) in kaj je ugotovila, spolna zloraba je ne zanima več, ker vse ve!!!! Istospolne družine to je pomembno (pa nimam nič proti, samo, da imajo več pravic kot starši kot jaz to me pa sigurno moti in tudi nisem zato, da dva istospolna partnerja vzgajata otroka, ker mu ne moreta dati realni pogled na zdrave odnose moški-ženska v družini in kasneje v partnerstvu, sem za to, da se lahko poročajo in imajo vse pravice ampak otroke....jao meni kam smo prišli, še normalne družine nimamo teh pravic), ki jih na prste lahko prešteješ v Sloveniji, to, da bi razmišljala o enakopravnem starševstvu kot temelj družinskega zakonika ji pa ne pade na pamet. Dr!!!!!!! Joj boga naša jadna Slovenija in naši otroci. Proti taki osebam se moramo borit na vse načine, ker ravno ona je eden od glavnih vzrokov in vsega zla ,ki se nam dogaja na CSD itd...samo toliko, ta je toliko državnga denarja, našega denarja, porabila za svoja raziskovnja, da bi bili rešili vsi naši problemi in marsikatera družina in otrok! Kakšna AROGANCA!!!!!! Izmišlja toplo vodo samo, da dobi zopet državni denar za raziskovanja, ker ne more non stop eno in isto raziskovat!!!! oz. pordajat meglo! Zanima me in bi prosil za odgovor kogarkoli, ali je kdo v naši državi kdo, ki kontrolira tole feministko, kaj dela, zakaj troši denar, na čem utemeljuje svoje raziskave, pokaže podatke o raziskavah o očetovstvu, in posledic na otroke, ki živijo brez očeta, o spolnih zlorab s strani žensk, podatke o ločitvah in koliko je lažnih ovadb v njih in s strani koga itd...
|
Po javni razpravi o novem družinskem zakoniku- uvodničarji (kod so to?) 09.12.2009
Žal ne morem mino tega, da komentiram tale forum in še posebaj dr. Darjo Zaviršek (Fakulteta za soc.delo), ker sem jo imel srečo ali nesrečo srečat leta 2008 ko je bila Erin Pizzey v Sloveniji na obisku in je naredila tudi predvanje na temo nasilje v družini, med ostalim tudi nad moškimi, na pobudo Varhuha človekovih pravic g.Čebaškove, (sicer pa je vse organiziral Roman Kolar a zaslugi si je pobrala jasno ga.Čebaškova) katerega se je udeležilo kar nekaj eminetnih gospa (večinoma žensk) med njimi tudi omnejena dr. Zaviršek. Moram priznati, da sem prvič v življenju slišal žensko, ki govori odkrito o nasilju nad moškimi in se tudi javno bori proti temu, predvsem v smisilu ozaveščanja ljudi in organizacij ,ki se ukvarjajo s to problematiko. Kot vam je znano je ga..Erin Pizzey prva ustanoviteljica varnih hiš v svetu v Angliji za žrtve nsilja, seveda s prva samo za ženske, ker je tudi sama imela hudo izkušnjo z nasiljem v družini v življenju s strani njenega očeta...
|
http://www.vecer.com/clanek2009010905395149
Deklica je zdaj 14-letna najstnica, in ko se je zgodba začela, je bila štiriletni otrok. In četudi (bi) zdaj velja(lo), da ne želi stikov z očetom - ali je bilo tako tudi pred desetimi leti? Tokrat bomo že tretjič v Večeru zapisali zgodbo očeta iz Maribora, ki se neuspešno bori za stike s svojim otrokom. Tokrat nastopa z imenom in s priimkom - tudi zato, pravi, da "se izve resnica. To, kako sem se boril za stike z otrokom in zakaj stikov ni bilo. Naredil sem vse, da bi na neki 'normalen' način uredil stike, pa mi ni uspelo. Želim opozoriti na kalvarijo očetov, ki so v podobni stiski - upam, da se to nikoli več nobenemu očetu in otroku ne bo zgodilo," pravi Andrej Furman iz Maribora. "Nočem se maščevati, le povedati. Mojo sedanjo partnerko so ljudje spraševali, kako to, da ne smem imeti stikov z otrokom, kaj sem takega naredil. In morda bo otrok vsaj po medijih izvedel, kaj je bilo."
Ne eno leto, ampak devet
Prvič smo njegovo nemoč opisovali leta 1998, ko že pol leta ni videl štiriletne hčerke in se je bal, da je ne bo videl še vse leto, kajti mama je deklico odpeljala v Gradec, kamor se je preselila zaradi študija. To ni daleč, a dovolj, da uradne ustanove dolgo niso prišle do njenega naslova, sama ga ni pustila in se na vabila centra za socialno delo ni odzivala. No, zgodilo se je še hujše od tega, česar se je Andrej Furman bal: otroka ni videl samo eno leto, ampak nadaljnjih devet.
Drugič se je na nas obrnil leta 2002, ko so že tri leta in pol odločbe o stikih in pritožbe nanje mleli uradniški mlini. Tedaj smo za naslov članka zapisali: Ali lahko ministrstvo obravnava pritožbo leto in pol? To se je namreč dogajalo. Četudi Center za socialno delo Maribor ni imel pomislekov o stikih in je izdal kar dve odločbi o tem, sta obe na drugostopenjskem organu, to je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, "padli", in sicer zaradi proceduralnih napak. Prvič zato, ker naj bi bil center za socialno delo mamo, ki je z otrokom živela v tujini, nepravilno vabil - mati bi bila morala, so menili uradniki na ministrstvu, določiti zakonitega zastopnika za izročanje pošiljk (a ga ni, na to, da se sama ni odzivala, se niso ozirali), drugič pa je ministrstvo po več kot letu in pol (?!) presojanja pritožbe na koncu centru naložilo, da ugotovi, kje otrok in mama živita.
Uradnikom se torej ni mudilo in čas je tekel v letih, otrok pa je rasel.
Vse pravne poti izčrpane
"Dolga leta nisem vedel za otrokov naslov. Center za socialno delo Maribor je glede tega po odločitvi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da mora izvedeti, kje otrok živi, hodi v šolo itd., res zaprosil za pomoč ministrstvo za zunanje zadeve, a mu je to predlagalo, naj se obrne na ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve. Zunanje ministrstvo zato, ker ima mati stalno prebivališče v Mariboru, namreč v tujini ni želelo poizvedovati. Center za socialno delo Maribor je potem najprej leta 2003, nato pa še leta 2004 pisal na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, a brez uspeha," opisuje Furman. Skratka, ministrstvo, ki je naložilo, da je treba dobiti naslov, je zahtevo centra ignoriralo. Furman se je pred tremi leti nato odločil iti še na sodišče.
Materi jim je prek delodajalca s pomočjo avstrijskega sodišča uspelo izročiti vabilo, a ker je rekla, da nima časa priti na obravnavo v Slovenijo in naj se zadeva prenese v Avstrijo, je mariborsko sodišče zaprosilo za sodelovanje avstrijsko in to je predlagalo avstrijskemu centru za socialno delo, da bi jo zaslišalo. "A niti tam ni prišla na zaslišanje. Naše sodišče je zato brez sodelovanja matere izdalo odločbo; nanjo se je pritožila. Višje sodišče je odločbo potrdilo, tako da je pravnomočna," pravi Furman.
Na njegov predlog je sodišče izdalo začasno odredbo o stikih. "Tudi ta je bila izvršljiva in je bila za 'nestik' določena kazen 200 evrov, a izvršilni oddelek mariborskega sodišča o tem ni nič naredil. Dal sem deset vlog za izvršbo, ki pa jih niso izvršili," pravi Furman.
Srečanje po devetih letih
Leta 2007 je enkrat srečal otroka. "Ko sem imel odločbo o začasni odredbi, sem šel na datum, ko je bilo srečanje dovoljeno, k njej. Ne vem, ali je bilo namerno ali slučajno, a deklica je bila sama doma. Skupaj sva preživela tri ure in se čisto normalno pogovarjala, s tem, da mi je rekla, kaj sem delal devet let ... Odgovoril sem ji, da sem si prizadeval za stike, a nisem imel odločbe in tudi nisem vedel, kje stanuje. Na srečanju sem jo posebej vprašal, ali si želi imeti stike z menoj, in je pritrdila. Sprejela je tudi povabilo, da gre z nami na dopust, ki smo ga z družino načrtovali za krompirjeve počitnice. Pri naslednjem srečanju pa je prišel partner matere skupaj z otrokom in rekel, da otrok ne želi imeti stikov z mano," pravi Furman.
Kakor koli, dejstvo je, da je deklica zdaj 14-letna najstnica, ko se je zgodba začela, je bila štiriletni otrok. In četudi (bi) zdaj velja(lo), da ne želi stikov z očetom - ali je bilo tako tudi pred desetimi leti?
Za družinska sodišča
"Dostikrat se dogaja, da starši ne znajo preboleti osebne travme in se te prenašajo na otroka. V večini primerov se tako sodišča kot centri za socialno delo postavijo na stran matere, kar pa v mnogih primerih ni prav. Tudi očetje znajo zelo dobro poskrbeti za otroka," pravi direktor mariborskega Centra za socialno delo Jožef Tivadar. O tem primeru zaradi varstva osebnih podatkov na centru za socialno delo ne želijo podrobno govoriti, a Tivadar le pove, da so naredili vse, kar so lahko, in da je center ves čas skušal pripomoči k stikom. "Tudi sodišču smo predlagali, naj sledi predlogu očeta po stikih." Meni, da bi morali za to, da bo takih žalostnih zgodb čim manj, čim prej ustanoviti družinska sodišča.
Irena Orož, namestnica direktorja, opozarja: "Takih situacij ni veliko, a kolikor jih je, jih je preveč. Oče in mati imata oba pravico biti starša in otrok ima pravico in potrebo do obeh staršev." Zakaj so centri in sodišča neučinkoviti (ko se je zgodba začela, so bili v celoti pristojni centri za socialno delo, zdaj odločajo sodišča, a žalostnih zgodb vseeno ni konec)? "Žal je pogosto tako, da tisti starš, ki dela z močjo, 'zmaga'. Vendar pri stikih nikoli ni poraženca in zmagovalca."
Marinka Dobrajc, socialna delavka, pa načeloma o takih žalostnih zgodbah meni: "Menim, da je zakonodaja preveč blaga do mamic, ki preprečujejo stike in izkoriščajo sistem in luknje v zakonodaji. Če stikov dolgo časa ni, jih otrok morda potem ne želi. Toda izkušnje mi kažejo, da otroci iščejo svoje korenine in si želijo spoznati oba starša."
"Postopki o določitvi stikov, ki potekajo na sodiščih, bi se morali končati čim hitreje, zato podpiramo odločitev ministrstva za pravosodje o uvedbi družinskih oddelkov na sodiščih s prvim januarjem 2009 in posledično o ustanovitvi družinskih sodišč," pa meni Majda Erzar, direktorica Direktorata za družino na ministrstvu.
Za hči avstrijsko državljanstvo?
Kako se bo zgodba razpletla in ali bosta oče in hči našla stik, je odprto vprašanje. Vse dodatno zapleta novo dejstvo.
"Mati, ki je vzela avstrijsko državljanstvo, je to hotela urediti tudi za otroka. A ker je za pridobitev avstrijskega državljanstva potreben izpis iz slovenskega, ta pa ni mogoč, če ni soglasja obeh staršev, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaprosila za izpis državljanstva brez mojega soglasja. Ministrstvo je zato Center za socialno delo Maribor zaprosilo, da pridobi mojo izjavo. To sem zavrnil z utemeljitvijo, da načeloma nisem proti, a zahtevam, da se prej naredi dogovor o vseh nerešenih zadevah, vključno s stiki, premoženjem itd., in to s pogodbo pri notarju," pravi Furman.
Seveda smo želeli slišati tudi materino plat zgodbe. Z njo smo skušali vzpostaviti stik po službenem elektronskem naslovu, telefonu in pismu na domači naslov. Odgovora nismo dočakali.
TATJANA VRBNJAK ( 09.01.2009 Večer )
Ne eno leto, ampak devet
Prvič smo njegovo nemoč opisovali leta 1998, ko že pol leta ni videl štiriletne hčerke in se je bal, da je ne bo videl še vse leto, kajti mama je deklico odpeljala v Gradec, kamor se je preselila zaradi študija. To ni daleč, a dovolj, da uradne ustanove dolgo niso prišle do njenega naslova, sama ga ni pustila in se na vabila centra za socialno delo ni odzivala. No, zgodilo se je še hujše od tega, česar se je Andrej Furman bal: otroka ni videl samo eno leto, ampak nadaljnjih devet.
Drugič se je na nas obrnil leta 2002, ko so že tri leta in pol odločbe o stikih in pritožbe nanje mleli uradniški mlini. Tedaj smo za naslov članka zapisali: Ali lahko ministrstvo obravnava pritožbo leto in pol? To se je namreč dogajalo. Četudi Center za socialno delo Maribor ni imel pomislekov o stikih in je izdal kar dve odločbi o tem, sta obe na drugostopenjskem organu, to je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, "padli", in sicer zaradi proceduralnih napak. Prvič zato, ker naj bi bil center za socialno delo mamo, ki je z otrokom živela v tujini, nepravilno vabil - mati bi bila morala, so menili uradniki na ministrstvu, določiti zakonitega zastopnika za izročanje pošiljk (a ga ni, na to, da se sama ni odzivala, se niso ozirali), drugič pa je ministrstvo po več kot letu in pol (?!) presojanja pritožbe na koncu centru naložilo, da ugotovi, kje otrok in mama živita.
Uradnikom se torej ni mudilo in čas je tekel v letih, otrok pa je rasel.
Vse pravne poti izčrpane
"Dolga leta nisem vedel za otrokov naslov. Center za socialno delo Maribor je glede tega po odločitvi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da mora izvedeti, kje otrok živi, hodi v šolo itd., res zaprosil za pomoč ministrstvo za zunanje zadeve, a mu je to predlagalo, naj se obrne na ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve. Zunanje ministrstvo zato, ker ima mati stalno prebivališče v Mariboru, namreč v tujini ni želelo poizvedovati. Center za socialno delo Maribor je potem najprej leta 2003, nato pa še leta 2004 pisal na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, a brez uspeha," opisuje Furman. Skratka, ministrstvo, ki je naložilo, da je treba dobiti naslov, je zahtevo centra ignoriralo. Furman se je pred tremi leti nato odločil iti še na sodišče.
Materi jim je prek delodajalca s pomočjo avstrijskega sodišča uspelo izročiti vabilo, a ker je rekla, da nima časa priti na obravnavo v Slovenijo in naj se zadeva prenese v Avstrijo, je mariborsko sodišče zaprosilo za sodelovanje avstrijsko in to je predlagalo avstrijskemu centru za socialno delo, da bi jo zaslišalo. "A niti tam ni prišla na zaslišanje. Naše sodišče je zato brez sodelovanja matere izdalo odločbo; nanjo se je pritožila. Višje sodišče je odločbo potrdilo, tako da je pravnomočna," pravi Furman.
Na njegov predlog je sodišče izdalo začasno odredbo o stikih. "Tudi ta je bila izvršljiva in je bila za 'nestik' določena kazen 200 evrov, a izvršilni oddelek mariborskega sodišča o tem ni nič naredil. Dal sem deset vlog za izvršbo, ki pa jih niso izvršili," pravi Furman.
Srečanje po devetih letih
Leta 2007 je enkrat srečal otroka. "Ko sem imel odločbo o začasni odredbi, sem šel na datum, ko je bilo srečanje dovoljeno, k njej. Ne vem, ali je bilo namerno ali slučajno, a deklica je bila sama doma. Skupaj sva preživela tri ure in se čisto normalno pogovarjala, s tem, da mi je rekla, kaj sem delal devet let ... Odgovoril sem ji, da sem si prizadeval za stike, a nisem imel odločbe in tudi nisem vedel, kje stanuje. Na srečanju sem jo posebej vprašal, ali si želi imeti stike z menoj, in je pritrdila. Sprejela je tudi povabilo, da gre z nami na dopust, ki smo ga z družino načrtovali za krompirjeve počitnice. Pri naslednjem srečanju pa je prišel partner matere skupaj z otrokom in rekel, da otrok ne želi imeti stikov z mano," pravi Furman.
Kakor koli, dejstvo je, da je deklica zdaj 14-letna najstnica, ko se je zgodba začela, je bila štiriletni otrok. In četudi (bi) zdaj velja(lo), da ne želi stikov z očetom - ali je bilo tako tudi pred desetimi leti?
Za družinska sodišča
"Dostikrat se dogaja, da starši ne znajo preboleti osebne travme in se te prenašajo na otroka. V večini primerov se tako sodišča kot centri za socialno delo postavijo na stran matere, kar pa v mnogih primerih ni prav. Tudi očetje znajo zelo dobro poskrbeti za otroka," pravi direktor mariborskega Centra za socialno delo Jožef Tivadar. O tem primeru zaradi varstva osebnih podatkov na centru za socialno delo ne želijo podrobno govoriti, a Tivadar le pove, da so naredili vse, kar so lahko, in da je center ves čas skušal pripomoči k stikom. "Tudi sodišču smo predlagali, naj sledi predlogu očeta po stikih." Meni, da bi morali za to, da bo takih žalostnih zgodb čim manj, čim prej ustanoviti družinska sodišča.
Irena Orož, namestnica direktorja, opozarja: "Takih situacij ni veliko, a kolikor jih je, jih je preveč. Oče in mati imata oba pravico biti starša in otrok ima pravico in potrebo do obeh staršev." Zakaj so centri in sodišča neučinkoviti (ko se je zgodba začela, so bili v celoti pristojni centri za socialno delo, zdaj odločajo sodišča, a žalostnih zgodb vseeno ni konec)? "Žal je pogosto tako, da tisti starš, ki dela z močjo, 'zmaga'. Vendar pri stikih nikoli ni poraženca in zmagovalca."
Marinka Dobrajc, socialna delavka, pa načeloma o takih žalostnih zgodbah meni: "Menim, da je zakonodaja preveč blaga do mamic, ki preprečujejo stike in izkoriščajo sistem in luknje v zakonodaji. Če stikov dolgo časa ni, jih otrok morda potem ne želi. Toda izkušnje mi kažejo, da otroci iščejo svoje korenine in si želijo spoznati oba starša."
"Postopki o določitvi stikov, ki potekajo na sodiščih, bi se morali končati čim hitreje, zato podpiramo odločitev ministrstva za pravosodje o uvedbi družinskih oddelkov na sodiščih s prvim januarjem 2009 in posledično o ustanovitvi družinskih sodišč," pa meni Majda Erzar, direktorica Direktorata za družino na ministrstvu.
Za hči avstrijsko državljanstvo?
Kako se bo zgodba razpletla in ali bosta oče in hči našla stik, je odprto vprašanje. Vse dodatno zapleta novo dejstvo.
"Mati, ki je vzela avstrijsko državljanstvo, je to hotela urediti tudi za otroka. A ker je za pridobitev avstrijskega državljanstva potreben izpis iz slovenskega, ta pa ni mogoč, če ni soglasja obeh staršev, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaprosila za izpis državljanstva brez mojega soglasja. Ministrstvo je zato Center za socialno delo Maribor zaprosilo, da pridobi mojo izjavo. To sem zavrnil z utemeljitvijo, da načeloma nisem proti, a zahtevam, da se prej naredi dogovor o vseh nerešenih zadevah, vključno s stiki, premoženjem itd., in to s pogodbo pri notarju," pravi Furman.
Seveda smo želeli slišati tudi materino plat zgodbe. Z njo smo skušali vzpostaviti stik po službenem elektronskem naslovu, telefonu in pismu na domači naslov. Odgovora nismo dočakali.
TATJANA VRBNJAK ( 09.01.2009 Večer )